Z bitumenskimi sekundarnimi kritinami Fragmat
Bitumenske sekundarne kritine so vrsta sekundarne strešne kritine, ki se uporablja pod primarno strešno kritino za dodatno zaščito strehe. Omogočajo pravilno in kakovostno izvedbo poševnih streh, ponašajo pa se tudi z dolgo življenjsko dobo.
Bitumen je naraven in ekološko sprejemljiv hidroizolacijski material, pridobljen iz nafte, ki je zaradi svojih izjemnih lastnosti viskoznosti, vodotesnosti in trpežnosti cenjen in široko uporaben gradbeni material. Najstarejši bitumenski trak je strešna lepenka – karton, impregniran z bitumnom. V preteklosti se je uporabljala tudi za hidroizolacijo proti talni vlagi. Najpogosteje jo najdemo v sestavih poševnih streh nad neogrevanimi prostori, kjer se je izkazala kot zelo obstojen in trajen material. Izdelki prve generacije, ki so bili vgrajeni že pred več desetletji, še danes učinkovito opravljajo svojo funkcijo, v primerjavi z nekaterimi sintetičnimi folijami, ki so že po nekaj letih začele propadati.
Sodobne sekundarne kritine, kot je na primer IZOSEK, imajo v primerjavi s strešno lepenko močnejšo armaturo iz steklenega voala, kar jim daje boljše fizikalne lastnosti.
Namen sekundarne kritine
Osnovni namen sekundarne kritine, položene na podeskano podlago, je odvajanje vodnih kapljic, ki prodrejo skozi netesne stike primarne kritine. Sekundarna kritina ščiti streho tudi ob poškodbah primarne kritine zaradi toče ali močnega vetra. Poleg tega sekundarna kritina odvaja kondenzirano vodo, ki nastane pod primarno kritino med temperaturnimi spremembami. Na pojav rosenja vplivajo trije dejavniki:
- temperatura na spodnji površini strešnika,
- temperatura zraka in
- relativna vlažnost zraka.
Čim nižja je temperatura kritine in čim bolj je zrak topel ter zasičen z vlago, tem bolj izrazit je pojav kondenzacije.
Enostavna vgradnja s samolepilnimi bitumenskimi trakovi Fragmat
Pri strehah z manjšim ali zelo majhnim naklonom ter pri kritinah s slabšim prekrivanjem, namesto lahkih lepenk uporabimo samolepilne trakove, kot so IZOSELF PE PLUS, IZOTHENE, ali IZOSELF P3. Ti trakovi imajo večjo odpornost na trganje in druge mehanske obremenitve. Omogočajo vodotesno izvedbo medsebojno lepljenih stikov (preklopov), lepimo pa jih na leseno podlago, potem ko odstranimo zaščitno folijo. Po potrebi jih med polaganjem dodatno segrevamo.
Učinkovita proti podhlajevanju in pregrevanju
Podstrešne sobe so nekoč veljale za manjvredne, saj so bile pozimi mrzle, poleti pa pregrete. Danes, zahvaljujoč kakovostni izvedbi toplotne izolacije, uporabniki mansard, zgrajenih v zadnjih desetletjih, ne trpijo več zaradi pretiranega ohlajanja pozimi. Kljub temu se mnogi še vedno soočajo s previsokimi poletnimi temperaturami. V določenih primerih je to posledica nezasenčenih strešnih oken, pogosto pa je vzrok tudi zračni kanal s premajhnim pretokom. Priporočena višina zračnega kanala naj bi bila od 3 do 5 cm, presek na vstopni mrežici pa vsaj 0,2 dm²/tm pri kapu.
Za razliko od običajnih izvedb poševnih streh z enim zračnim kanalom, rešitev Fragmat (prikazana na sliki) vključuje dva zračna kanala, kar povečuje učinkovitost odvajanja toplote izpod vroče strešne kritine.
Omogoča dihanje konstrukcije
Fizikalni pojav, ki mu radi rečemo “dihanje”, obravnava difuzijo (prehajanje) vodne pare skozi konstrukcijske sloje. Pojav je posledica razlike med parcialnim tlakom vodne pare v notranjosti stavbe in parcialnim tlakom vodne pare v okolici (zunaj). Difuziji so podvrženi vsi elementi stavbnega ovoja: okna, zunanja vrata, zunanje stene in seveda tudi streha.
Reševanje izziva vodne pare
Pozimi sta tok vlage in toplotni tok (zaradi temperaturne razlike) oba usmerjena navzven. Ko vodna para prehaja skozi sklop proti zunanjosti, v točki rosišča (ki je običajno znotraj toplotne izolacije) kondenzira. Prekomerno vlaženje rešujemo z vgradnjo ustrezne parne ovire pred toplotno izolacijo ter z zračenjem na zunanji strani, ki omogoča izsuševanje ob ugodnih vremenskih pogojih.
Zračni kanal pod sekundarno kritino zagotavlja hitro in učinkovito odvajanje vlage iz toplotne izolacije in lesene konstrukcije. S tem podaljšuje življenjsko dobo lesa, saj je suh les veliko bolj odporen proti propadanju.
Akumulira toploto in zaščiti pred hrupom
Težka notranja obloga iz Fragmat DRVOLIT plošč (na voljo v debelinah od 1,5 do 10 cm) ima zaradi svoje velike specifične gostote (500 kg/m³) odlično sposobnost akumulacije toplote. Oddaja jo s faznim zamikom, ki je do petkrat večji od steklene ali kamene volne. Ta lastnost je posebej dobrodošla v spomladanskem in jesenskem času, ko akumulirano toploto čez dan koristimo ponoči. Lesno-cementna plošča omogoča nanos klasičnih apneno-cementnih ali glinenih ometov, po želji tudi v kombinaciji s stenskim ogrevanjem.
Večslojna izvedba strukture nad špirovci in težka notranja obloga zmanjšujeta vpliv hrupa iz okolice, na primer prometa. Opisana rešitev, pri kateri smo uporabili preizkušene materiale in upoštevali fizikalne zakonitosti, zagotavlja učinkovito zaščito strešne konstrukcije pred čedalje bolj nepredvidljivimi vremenskimi pojavi.
